Dolgo sem si želela... Bolje, da bi pri tem tudi ostalo. Puščam možnost, da tudi samo ni bil moj dan, ker je bila noč pred tem zelo kratka. :) Adrenalin ali groza - soteskanje ali canyoning. V Jerečici pri Bohinju. Seveda moje doživetje soteskanja ne bi bilo popolno, če si jaz ne bi izbrala najbolj zahtevne trase - dolgo Jerečico.
Nekaj korakov in že jok in stok. Brez heca! Vodniki so navezali vrvi in vozle in nas in nevemkajševse. Nato smo dobili navodila - vrži se nazaj na hrbet. Vse je varno, nič strahu. Jaz sem dobesedno mislila, da bom skupaj padla. Pa imam zelo rada adrenalin in nisem si res predstavljala, da je tako hudo. Vsak seveda po svoje doživlja adrenalin in marsikomu je Jerečica mala malica. Meni res ni bila in me verjetno ne bo nikoli več videla. Ne Jerečica, ne nobena druga soteska. :) V glavnem - pri vsakem skoku dobiš točna navodila - skoči točno sem, obrni se tja, voda ni globoka, lahko si polomiš kolena ali poškoduješ hrbtenico, glavo. OMG... Nihče ni bil prav vesel. Kvečjemu obratno - dekleta so jokala, niso hotela po soteski, potrebno jih je bilo prepričevati. Vendar ko si enkrat v soteski, ne moreš ven. Vsaj tukaj se ni dalo. Za povrh je še voda ledeno mrzla in povzroča slab občutek.
Soteskanje je potekalo štiri ure. V naši skupini, razen manjših poškodb, ni bilo na srečo nič hujšega. Vsi smo bili prav veseli, ko je bilo konec. Čudno, kajne? Saj smo si vendarle vsi želeli adrenalina...
