"Tesen reke Radovne, ki je med hriboma Hom (834m) in Boršt (931 m) prebila srednjetriasno skladovnico temnega apnenca s še temnejšimi roženci, se imenuje Vintgar. Presenetljivi rečni ovinek pojasnjuje geološka zgodovina. V zadnji medledeni dobi je bohinjski ledenik zajezil odtok reke proti Savi pri Bledu. Nastalo je jezero in na najnižjem prehodu pričelo odtekati proti Savi Dolinki. Zaradi precejšnje višinske razlike je bila moč Radovne velika. Vrezala je 1600 metrov dolgo epigenetsko sosesko. Strme in prepadne stene korita so visoke od 50 do 100 m, višina z bukovimi gozdovi poraščenih pobočij pa je 250 m.
Bučanje vklenjene Radovne odmeva po tesni soteski, ki je polna tolmunov, brzic in erozijskih loncev draselj. Na koncu Vintgarja, prav na meji Triglavskega narodnega parka, pada mogočni, 13-metrski slap Vintgarski šum, eden redkih slovenskih rečnih slapov.
Medtem ko je bil slap že dolgo znan, je bil preostali del Vintgarja neraziskan vse do leta 1891. Odkrila sta ga takratni gorjanski župan Jakob Žumer in blejski fotograf in kartograf Benedikt Largetporer. Pod Žumrovim vodstvom so se lotili zahtevnih del za ureditev poti skozi Vintgar. Kljub težavam in pomanjkanju denarja je gradnja galerij in mostov hitro napredovala. Slovesno odprtje zavarovanje turistične poti je bilo 26. avgusta leta 1893. Od tedaj je Vintgar naša najbolj obiskana soteska.
Slap Šum je bil z Odlokom o razglasitvi naravnih spomenikov na območju Triglavskega narodnega parka v občini Jesenice razglašen za naravni spomenik."(napis na tabli pred vhodom v Vintgar, 2013)
