"Eden od načinov borbe proti ohromljenosti - pa čeprav nežen - je ta, da se naučite živeti v sedanjem trenutku. Če živite v sedanjem trenutku, če ste v stiku s svojimi "zdaj", ste prodrli do bistva učinkovitega življenja. Če malo pomislite, potem res ni nobenega drugega trenutka, v katerem bi lahko kdaj živeli. Zdaj je vse, kar je, in bodočnost je le naslednji sedanji trenutek, v katerem boste živeli, ko bo prišel. Nekaj je gotovo; ne morete ga živeti, dokler se ne pojavi. Problem pa je v tem, da živimo v kulturi, ki omalovažuje zdaj. Varčujte za prihodnost! Premislite možne posledice! Ne bodite hedonist! Mislite na jutri! Načrtujte za svojo upokojitev!
Izogibanje sedanjosti je v naši kulturi že skoraj bolezen, saj smo neprestano navajeni, da svojo sedanjost žrtvujemo za bodočnost. Če to naravnanost pripeljemo do logičnega zaključka, vidimo, da to ne pomeni samo odrekanja užitkom v sedanjosti, ampak tudi izogibanje sreči za vedno. Ko bodočnost le pride, se spremeni v zdaj, ki ga moramo uporabiti za priparvo na novo bodočnost. Sreča je nekaj za naslednji dan in se zato izmika v neskončnost.
Sedanji trenutek, ta neulovljivi čas, ki je vedno z nami, lahko najlepše doživite, če si dovolite, da se v njem izgubite. Vpijajte vse iz vsakega trenutka in izključite preteklost, ki je že minila, ter prihodnost, ki bo še prišla ob svojem času. Zgrabite sedanji trenutek, kot da je edini, ki ga imate. In zapomnite si: pričakovanje, slepo upanje in obžalovanje so najbolj običajne taktike za bežanje od sedanjosti.
Izogibanje sedanjosti pogosto vodi v idealiziranje prihodnosti. V nekem čudežnem trenutku v prihodnosti se bo življenje spremenilo, vse se bo uredilo in našli boste svojo srečo. Ko dosežete ta pomemni dogodek - diplomo, poroko, otroka, napredovanje - se bo življenje šele zares začelo. In vendar ta dogodek najpogosteje pomeni precejšnje razočaranje. Nikoli ne bo izpolnil vaših pričakovanj.
Kadar kakšen dogodek ne izpolni vaših pričakovanj, lahko seveda pridete iz depresije tako, da znova idealizirate. Naj ta začarani krog ne postane vaš življenjski stil. Takoj ga pretrgajte s kako strateško dopolnitvijo v sedanjem trenutku.
Davnega leta 1903 je Henry James v Ambasadorjih dal tale nasvet: " Doživi vse, kar moraš; napaka je, če tega ne storiš. Ni toliko važno, kaj točno počneš, dokler imaš življenje. Kajti če ga nisi imel - kaj si potem sploh imel? Kar je izgubljeno, je izgubljeno, o tem se ni treba slepiti... Pravi čas je katerikoli trenutek, ki ga na srečo imaš... Živi!"
Ko se ozrete na svoje življenje, podobno kot je storil Tolstojev Ivan Ilič, boste ugotovili, da le redko obžalujete svoja dejanja. Muči vas tisto, česar niste storili. Sporočilo je torej jasno. Storite to! Začnite ceniti sedanji trenutek. Zajemite vsako sekundo svojega življenja in jo pokusite. Zavedajte se vrednosti sedanjih trenutkov. Če jih porabite na katerikoli samouničevalen način, ste jih izgubili za vedno." (Dyer, 2012, str. 35-37)
