Sredi aprila se bo uresničila še ena velika popotniška želja. Islandija je bila zelo dolgo na najini listi popotniških želja. Načrtovanje potovanja po Islandiji ni prav lahko, saj je potrebno sprejeti kar precej kompromisov. Najprej pa morate seveda vedeti, kam se odpravljate in zakaj ste izbrali Islandijo za svoje potovanje. Od tega je potem odvisno, kdaj boste potovali, kako boste potovali in koliko boste za samo potovanje odšteli denarja.
 |
| Islandija je velika popotniška želja že dolga leta. Potovanje Islandija 2015 |
OTOK OGNJA IN LEDU
Islandija je otoška država, ki se nahaja na stičišču severnega Atlantika in Severnega ledenega morja. Leži med Grenlandijo in Veliko Britanijo, severozahodno od Ferskih otokov. Ker je njena lega bliže Evropi kot Severni Ameriki, je otok vedno bil bolj povezan z Evropo. Najbližja celina je Grenlandija in ji je oddaljena 290 kilometrov. Je 18. največji otok na svetu in drugi največji otok v Evropi. Država je sestavljena iz velikega otoka in še 30 manjših otokov. Poseljena sta le Grimsey in Vestmanski otoki. Glavni otok obsega 101.826 km², celotna država pa 103.000 km². Na Islandiji najdemo le nekaj ostrih grebenov in ledenikov, vsa ostala pokrajina pa je ravninska in samo 23% je porasle. Jezera in ledeniki pokrivajo kar 14,3 % površine in najgloblje jezero Jökulsárlón z 248 m.
Otok je nastal sredi terciarja in v kvartarju zaradi razmikanja Severno-ameriške in Evrazijske litosferske plošče. Njena geološka podlaga še vedno ni stabilna in plošči se še vedno premikata. Tako se otok še vedno povečuje (približno 2 cm na leto). Na otoku je ogromno število razpok, kar pomeni kar 250 »vročih« točk in kar 800 izvirov vroče vode. Celotna obala je dolga 4.998 km - oblikujejo jo večinoma manjši in večji fjordi. Na Islandiji je tudi 5 ledenikov in pokrivajo več kot 11 % površja. Led je na nekaterih mestih debel tudi do 1.000 m. Največji ledenik Vatnajökull pokriva okrog 8.300 km², kar je celo več, kot vsi ostali ledeniki v Evropi. Najvišji vrh je Hvannadalshnúkur z 2.119 m. Reke se raztezajo iz osrednjega dela na vse strani. Na otoku najdemo veliko število slapov, najmogočnejši je Dettifoss s 500 m³ pretoka na sekundo in višino 44 m. Na Islandiji je več kot 100 vulkanov, med katerimi jih je več kot 25 bruhalo v novejši zgodovini. Vsi še dobro pomnimo izbruh vulkana Krisuvik iz leta 2000.
Na ozemlju bi naj davno nekoč živel najprej keltski menihi, a zanesljivi viri kažejo na to, da se je naseljevanje Vikingov in Keltov začelo šele v letih 870 do 874, ko je tja prispel Norvežan Ingolfur Arnarson. Vikingi so ustanovili prvo naselbino Reykjavik in leta 930 se je na Þingvellirju sestal Althing, prvi parlament na svetu. Imel je zakonodajno, sodno in izvršilno oblast. Parlament je okoli leta 1000 tudi odločil, da bodo vsi prevzeli krščansko vero. Po vojni leta 1262 je parlament odločil imenovati norveškega kralja Haakona IV. tudi za islandskega vladarja. Islandija je izgubila samostojnost, otok pa sta izmenično vladali Norveška in Danska. Leta 1397 je Islandija padla pod Dansko, ki je odpravila samoupravo. Zaradi monopola danskih trgovcev je propadlo gospodarstvo in otok je nazadoval. Leta 1537 je na otok prišla reformacija. K slabi gospodarski situaciji lahko prištejemo še ekstremne vremenske razmere in vse skupaj privede do revščine, lahkote, naravnih katastrof in epidemij. Stanje se je začelo izboljševati po odpravi monopola danskih trgovcev leta 1814. Leta 1918 so jo razglasili za suvereno kraljevino v uniji z Dansko. Maja 1940 so Islandijo zasedli Britanci, kasneje pa Američani. Na plebiscitu leta 1944 se je večina Islandcev izrekla za samostojno republiko. Islandija danes ni članica EU.
Islandsko podnebje je precej zanimivo. Milo poletje ter tudi mile zime večjo količino padavin na jugu države. Glede na lego so zime resnično mile, saj topel zalivski tok prinaša topel in vlažen zrak. Na jugu je okoli ničle, medtem ko ima gorati del povprečno januarsko temperaturo -10 °C. Najnižje temperature so pozimi na severnem delu otoka in dosežejo tudi do -30 °C. Poletja (julij, avgust) so hladna in vlažna. Povprečna julijska temperatura na zahodu in v južnih nižjih predelih je okoli 10 °C, najtoplejši dnevi pa lahko dosežejo tudi do 20 ali celo 25 °C. Značilne pa so zelo hitre vremenske spremembe in predvsem pozimi vetrovi, ki povzročijo sneženje v notranjosti tudi v poletnih mesecih. Spremenljivo vreme je predvsem zaradi njene lege, saj leži v mejnem območju hladnih arktičnih zračnih gmot in zmerno toplih zračnih tokov.
RASTLINE IN ŽIVALI
Večji del Islandije je neporaščen oziroma prekrit z ledeniki in staro lavo. Le obalni del je prekrit s travami in jagodičevjem. V preteklosti je bilo 20% površja prekrito z gozdovi, a so ga ljudje skoraj povsem skrčili. Živali, ki jih najdemo na Islandiji so številne ptice (več kot 350 vrst) in morski sesalci ter polarna lisica, kot edini kopenski sesalec. Ptic je več kot 350 vrst, a nekatere so le na preletu na druga območja. Islandija je znana po najštevilčnejši populaciji njork (Atlantic Puffins) – po ocenah kar 3 milijone parov. Med morskimi živalmi najdemo številne vrste rib, kitov in tjulnjev. Islandski konj je strogo zaščiten in jih je danes na otoku 100.000.
PREBIVALSTVO
Poseljenega je le 20% otoka in vseh Islandcev je komaj 321.000. To pomeni zelo redko naseljenost; gostota je le 2,7 prebivalca na km² in je najredkeje naseljena država v Evropi. Kar 93% jih živi v nekaj večjih naseljih in od tega v glavnem mestu z okolico skoraj 200.000. Narodnostna struktura je zelo homogena, saj je kar 94% Islandcev, ostalo pa so Danci in Američani. 91% prebivalcev je evangeličanov, ostalo pa so protestanti in katoličani.
Vir podatkov in še več informacij si lahko preberete na povezavi http://lt.wikipedia.org/wiki/Islandija.
Islandija je otoška država, ki se nahaja na stičišču severnega Atlantika in Severnega ledenega morja. Leži med Grenlandijo in Veliko Britanijo, severozahodno od Ferskih otokov. Ker je njena lega bliže Evropi kot Severni Ameriki, je otok vedno bil bolj povezan z Evropo. Najbližja celina je Grenlandija in ji je oddaljena 290 kilometrov. Je 18. največji otok na svetu in drugi največji otok v Evropi. Država je sestavljena iz velikega otoka in še 30 manjših otokov. Poseljena sta le Grimsey in Vestmanski otoki. Glavni otok obsega 101.826 km², celotna država pa 103.000 km². Na Islandiji najdemo le nekaj ostrih grebenov in ledenikov, vsa ostala pokrajina pa je ravninska in samo 23% je porasle. Jezera in ledeniki pokrivajo kar 14,3 % površine in najgloblje jezero Jökulsárlón z 248 m.
 |
| Islandija je otoška država na severnem delu Atlantika. Potovanje Islandija 2015 |
LEGA IN POVRŠJE
Otok je nastal sredi terciarja in v kvartarju zaradi razmikanja Severno-ameriške in Evrazijske litosferske plošče. Njena geološka podlaga še vedno ni stabilna in plošči se še vedno premikata. Tako se otok še vedno povečuje (približno 2 cm na leto). Na otoku je ogromno število razpok, kar pomeni kar 250 »vročih« točk in kar 800 izvirov vroče vode. Celotna obala je dolga 4.998 km - oblikujejo jo večinoma manjši in večji fjordi. Na Islandiji je tudi 5 ledenikov in pokrivajo več kot 11 % površja. Led je na nekaterih mestih debel tudi do 1.000 m. Največji ledenik Vatnajökull pokriva okrog 8.300 km², kar je celo več, kot vsi ostali ledeniki v Evropi. Najvišji vrh je Hvannadalshnúkur z 2.119 m. Reke se raztezajo iz osrednjega dela na vse strani. Na otoku najdemo veliko število slapov, najmogočnejši je Dettifoss s 500 m³ pretoka na sekundo in višino 44 m. Na Islandiji je več kot 100 vulkanov, med katerimi jih je več kot 25 bruhalo v novejši zgodovini. Vsi še dobro pomnimo izbruh vulkana Krisuvik iz leta 2000.
 |
| Zanimiva, drugačna, vroča in hkrati ledena dežela. Potovanje Islandija 2015 |
ZGODOVINA
Na ozemlju bi naj davno nekoč živel najprej keltski menihi, a zanesljivi viri kažejo na to, da se je naseljevanje Vikingov in Keltov začelo šele v letih 870 do 874, ko je tja prispel Norvežan Ingolfur Arnarson. Vikingi so ustanovili prvo naselbino Reykjavik in leta 930 se je na Þingvellirju sestal Althing, prvi parlament na svetu. Imel je zakonodajno, sodno in izvršilno oblast. Parlament je okoli leta 1000 tudi odločil, da bodo vsi prevzeli krščansko vero. Po vojni leta 1262 je parlament odločil imenovati norveškega kralja Haakona IV. tudi za islandskega vladarja. Islandija je izgubila samostojnost, otok pa sta izmenično vladali Norveška in Danska. Leta 1397 je Islandija padla pod Dansko, ki je odpravila samoupravo. Zaradi monopola danskih trgovcev je propadlo gospodarstvo in otok je nazadoval. Leta 1537 je na otok prišla reformacija. K slabi gospodarski situaciji lahko prištejemo še ekstremne vremenske razmere in vse skupaj privede do revščine, lahkote, naravnih katastrof in epidemij. Stanje se je začelo izboljševati po odpravi monopola danskih trgovcev leta 1814. Leta 1918 so jo razglasili za suvereno kraljevino v uniji z Dansko. Maja 1940 so Islandijo zasedli Britanci, kasneje pa Američani. Na plebiscitu leta 1944 se je večina Islandcev izrekla za samostojno republiko. Islandija danes ni članica EU.
PODNEBJE
Islandsko podnebje je precej zanimivo. Milo poletje ter tudi mile zime večjo količino padavin na jugu države. Glede na lego so zime resnično mile, saj topel zalivski tok prinaša topel in vlažen zrak. Na jugu je okoli ničle, medtem ko ima gorati del povprečno januarsko temperaturo -10 °C. Najnižje temperature so pozimi na severnem delu otoka in dosežejo tudi do -30 °C. Poletja (julij, avgust) so hladna in vlažna. Povprečna julijska temperatura na zahodu in v južnih nižjih predelih je okoli 10 °C, najtoplejši dnevi pa lahko dosežejo tudi do 20 ali celo 25 °C. Značilne pa so zelo hitre vremenske spremembe in predvsem pozimi vetrovi, ki povzročijo sneženje v notranjosti tudi v poletnih mesecih. Spremenljivo vreme je predvsem zaradi njene lege, saj leži v mejnem območju hladnih arktičnih zračnih gmot in zmerno toplih zračnih tokov.
RASTLINE IN ŽIVALI
Večji del Islandije je neporaščen oziroma prekrit z ledeniki in staro lavo. Le obalni del je prekrit s travami in jagodičevjem. V preteklosti je bilo 20% površja prekrito z gozdovi, a so ga ljudje skoraj povsem skrčili. Živali, ki jih najdemo na Islandiji so številne ptice (več kot 350 vrst) in morski sesalci ter polarna lisica, kot edini kopenski sesalec. Ptic je več kot 350 vrst, a nekatere so le na preletu na druga območja. Islandija je znana po najštevilčnejši populaciji njork (Atlantic Puffins) – po ocenah kar 3 milijone parov. Med morskimi živalmi najdemo številne vrste rib, kitov in tjulnjev. Islandski konj je strogo zaščiten in jih je danes na otoku 100.000.
PREBIVALSTVO
Poseljenega je le 20% otoka in vseh Islandcev je komaj 321.000. To pomeni zelo redko naseljenost; gostota je le 2,7 prebivalca na km² in je najredkeje naseljena država v Evropi. Kar 93% jih živi v nekaj večjih naseljih in od tega v glavnem mestu z okolico skoraj 200.000. Narodnostna struktura je zelo homogena, saj je kar 94% Islandcev, ostalo pa so Danci in Američani. 91% prebivalcev je evangeličanov, ostalo pa so protestanti in katoličani.
Vir podatkov in še več informacij si lahko preberete na povezavi http://lt.wikipedia.org/wiki/Islandija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar